Slovenci večinoma niso naklonjeni sledljivosti mobilnim napravam za potrebe omejevanja okužb s koronavirusom. Kar 66 % Slovencev meni, da gre za grob poseg v človekovo zasebnost in kršenje človekovih pravic, ko gre za odnos do sledljivosti mobilnim napravam za preprečevanje okužbe.
V tržno raziskovalni hiši Aragon že vse od razglasitve epidemije koronavirusa v okviru vseslovenske raziskave COVID-19 Insight zbiramo in analiziramo podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine našega vsakdana po koncu epidemije.
Vabljeni k ogledu nekaj najbolj zanimivih poudarkov raziskave v posnetku našega webinarja.
V začetku maja smo izvedli že šesto meritev naše raziskave iz karantene »COVID-19 Insight«. Raziskavo izvajamo na lastnem spletnem panelu Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije.
Glavni poudarki raziskave so:
– Večina Slovencev ne podpira ne izrazitega liberalizma ne izrazitega konservativizma, ko gre za načrtovanje COVID-19 ukrepov.
– Korona kriza je vplivala na percepcijo vrednote svobode in varnosti med Slovenci, ljudje so se v trenutnih okoliščinah pripravljeni deloma odreči osebni svobodi, da bi družba kot celota zmagala v boju s COVID-19.
V preteklem tednu (18.- 21. april) smo izvedli že četrto meritev naše raziskave iz karantene »COVID-19 Insight«. Raziskavo izvajamo na lastnem spletnem panelu Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije.
Glavni poudarki raziskave so:
– Med pozitivnimi vidiki karantene so najbolj izpostavljeni ugoden vpliv na okolje, preživljanje časa z družino in počitek od hitrega tempa življenja.
– Šolanje od doma je ustrezna rešitev, ki jo starši v vlogi učitelja doživljajo kot stresno (skoraj polovica staršev).
– Med Slovenci se še naprej veča optimizem glede epidemije (samo še 32% jih je zelo zaskrbljenih).
V preteklem tednu (09.-14. april) smo izvedli že tretjo meritev naše raziskave iz karantene »COVID-19 Insight«. Raziskavo izvajamo na lastnem spletnem panelu Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije.
Glavni poudarki raziskave so:
– Med Slovenci se po mesecu dni epidemije koronavirusa manjša pesimizem glede epidemije, manjša se percepcija razširjenosti, nižji pa je tudi strah pred okužbo. Posledično zaznavamo več osebnih stikov z bližnjimi kot v meritvi pred dvema tednoma.
– Po mnenju tretjine se bodo naša življenja vrnila v stare tirnice po prvem juniju, vsak deseti Slovenec pa meni, da se bo to zgodilo šele v letu 2021 ali kasneje.
– Ko se bodo ukrepi države sprostili, bo večina Slovencev najprej obiskala bližnje sorodnike in prijatelje. Kar četrtina si želi obiska frizerja.
– In kakšna bo nova normalnost? Šest od desetih Slovencev meni, da poletni dopust letos ne bo potekal kot običajno.