V tržno raziskovalni hiši Aragon še naprej pospešeno zbiramo in analiziramo podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine in ustvariti napovedi možnih scenarijev sprememb, s katerimi bomo soočeni po koncu pandemije.

Da bi bolje razumeli, kako se bodo zaradi pandemije spremenile vsakodnevne prakse ljudi in s tem tudi poslovno okolje, v katerem delujejo blagovne znamke, smo v začetku aprila na Aragonu izvedli nadaljevanje ene najobsežnejših raziskav na temo korona virusa – COVID19 Insight. Vanjo smo vključili člane spletnega panela Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije.

S skupnostjo naključno izbranih posameznikov bomo izoblikovali zanesljive odgovore na ključna vprašanja:

Kako ljudje emocionalno doživljajo obdobje karantene?

Katera so ključna občutja, strahovi in pričakovanja ljudi?

Kakšne spremembe je karantena povzročila v obnašanju ljudi (nakupne, komunikacijske navade)?

Kakšni so vplivi karantene na medijsko potrošnjo; Kakšni bodo vplivi karantene na blagovne znamke, FMCG, trgovino, storitve in medije?

Kaj lahko pričakujemo po koncu korona krize?

 

Poudarki iz COVID 19 Insight #vol2 raziskave, ki je bila opravljena v tednu od 28. 3. do 2. 4.:

I. Slovenci za 10. april napovedujejo 6.600 okuženih z virusom s SARS-CoV-2 

Oceno števila okuženih smo v Aragonovi raziskavi COVID19 Insight pridobili s pomočjo SARS-CoV-2 razmernostnega faktorja. Vsak dan v tednu med 28.3. in 2.4. smo sodelujočim v raziskavi poslali ažuriran podatek uradno potrjenih okužb z virusom. Naloga anketirancev pa je bila, da povedo, kolikšno je po njihovem mnenju dejansko število okuženih ljudi.

Slovenci so prepričani, da je število okuženih s koronavirusom večje kot kažejo podatki uradno potrjenih primerov. Menijo, da je okuženih približno štirikrat več, torej, da imamo poleg vsakega odkritega in uradno potrjenega primera še tri primere, ki jih ne odkrijejo in ne vodijo v uradnih statistikah.

Po prepričanju anketiranih lahko tako 10. aprila pričakujemo približno 1.470 uradno potrjenih okužb z virusom SARS-CoV-2 oz. skupaj z vsemi neodkritimi primeri 6.600 primerov okužb.

II. Zgolj dobra četrtina zaposlenih hodi v službo kot običajno, moški v večji meri kot ženske

Korona kriza je dodobra spremenila delovna razmerja. Kot kažejo podatki zadnje Aragonove raziskave COVID19 Insight zgolj dobra četrtina zaposlenih Slovencev hodi v službo kot običajno. 28% zaposlenih dela od doma, 16% pa jih je na čakanju na delo.

Pomemben podatek je, da moški v večji meri kot ženske hodijo v službo kot običajno, ženske pa so v večji meri kot moški doma zaradi varstva otrok. Med ženskami je v primerjavi z moškimi tudi nekoliko več takšnih, ki so trenutno na čakanju. Vse to nakazuje, da bi korona kriza, v primeru, da bi trajala še dolgo, lahko imela vpliv na ekonomsko neenakost med spoloma.

III. Zaposleni so trenutno pesimistični glede vpliva korona krize na zaposlitve in obstoj podjetij  

Po podatkih zadnje Aragonove raziskave COVID19 Insight dobra polovica zaposlenih Slovencev ocenjuje, da koronavirus predstavlja veliko tveganje tako za njihovo službo kot tudi za obstoj podjetja, kjer so zaposleni. 

IV. Slovenci naklonjeni cepljenju proti koronavirusu  

Glede na podatke zadnje Aragonove raziskave COVID19 Insight so Slovenci naklonjeni cepljenju proti koronavirusu. V kolikor bi obstajalo cepivo, bi se jih za cepljenje odločilo 56%.

Zanimivo pa je, da so moški cepljenju naklonjeni v večji meri kot ženske. Med moškimi bi se jih namreč za cepljenje odločilo 62% med ženskami pa 50%. Med ženskami je tudi večji delež trenutno še neodločenih glede cepljenja.