V tržno raziskovalni hiši Aragon še naprej pospešeno zbiramo in analiziramo podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine in ustvariti napovedi možnih scenarijev sprememb, s katerimi bomo soočeni po koncu pandemije.

Raziskava COVID 19 Insight #vol4 je bila opravljena v tednu od 18. 4. do 21. 4. na vzorcu uporabnikov interneta, starih med 15 in 75 let; velikost vzorca znaša n=1.045:

Ključni poudarki iz COVID 19 Insight #vol4 raziskave:

I. Pozitivni vplivi karantene na okolje, počutje ljudi in preživljanje časa z družino. 

Kot kažejo podatki zadnje Aragonove raziskave COVID-19 Insight, Slovenci med pozitivnimi vidiki karantene v največji meri omenjajo večjo kakovost zraka (59%), preživljanje več časa zunaj, v naravi (45%) in počitek od hitrega tempa življenja (44%). Dobra tretjina Slovencev (38%) si je zaradi karantene ogledala kakšno serijo ali film več kot bi sicer, četrtina (26%) pa jih uživa bolj kakovostno hrano, ker več kuhajo.

Skoraj polovica Slovencev (47%) kot pozitivni vidik karantene izpostavlja preživljanje več časa z družino. Petina Slovencev (21%) tudi ocenjuje, da je bil vpliv karantene na njihovo družinsko življenje pozitiven, da so v družini v obdobju samoizolacije med sabo postali bolj povezani, 61% Slovencev pa zaradi karantene v dinamiki družinskih odnosov ne opaža bistvenih sprememb. 14% Slovencev čuti negativne vplive karantene na družinske odnose – opažajo več medsebojnih napetosti, večjih in manjših prepirov v družini.

II. Starši osnovnošolcev šolanje od doma v času koronavirusa ocenjujejo kot ustrezno rešitev, sebe v vlogi učitelja pa jih slaba polovica doživlja stresno. 

Rešitev, da se otroci v času koronavirusa šolajo od doma, na daljavo večina staršev osnovnošolcev (55%) ocenjuje kot ustrezno. 

Starši osnovnošolcev večinoma poročajo (87%), da njihovi otroci šolske aktivnosti opravljajo vsak dan. 86% staršev ocenjuje, da njihov osnovnošolec vsak teden predela vse obveznosti, naloge in gradiva, ki jih prejme. 14% staršev pa poroča, da njihov otrok predela le del snovi. 

Starši za pomoč svojemu najmlajšemu osnovnošolcu pri opravljanju šolskih obveznosti v času karantene porabijo v povprečju 140 minut na dan. Večina staršev (74%) ocenjuje, da trenutno za pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti osnovnošolcu porabijo več časa kot pred izbruhom koronavirusa. Slaba polovica staršev šolanje od doma ocenjuje kot stresno (40%).

III. Slaba polovica Slovencev verjame konspirološkim teorijam v zvezi s koronavirusom

Po podatkih zadnje Aragonove raziskave COVID-19 Insight kar 40% Slovencev verjame, da je bil koronavirus namerno proizveden v laboratoriju in izpuščen med ljudi. Zgolj dobra četrtina (28%) Slovencev meni, da je virus nastal spontano v naravi.

12% jih meni, da je virus bil po nesreči proizveden v laboratoriju in spuščen med ljudi, 3%, da je izbruh koronavirusa povzročila tehnologija 5 G. (14% ocen ne morem oceniti, 3% ne vem).

IV. Med Slovenci se še naprej veča optimizem glede epidemije koronavirusa.

Slovenci postajajo glede virusa SARS-CoV-2 čedalje manj zaskrbljeni. Kot kažejo podatki zadnje Aragonove raziskave COVID19 Insight je v tretjem tednu aprila glede bolezni COVID-19 zelo zaskrbljenih 32% Slovencev (v zadnjem tednu marca jih je bilo zelo zaskrbljenih 51%). 

Manjša se tudi percepcija resnosti razširjenosti virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji. V drugem tednu aprila razširjenost bolezni COVID-19 kot zelo resno ocenjuje 32% Slovencev (v zadnjem tednu marca je stanje kot zelo resno ocenjevalo 73% Slovencev). 

Posledično se manjša tudi strah pred okužbo. V zadnjem tednu marca je bilo okužbe zelo strah 44% Slovencev, v tretjem tednu aprila je zelo strah četrtino ljudi (27%).