V tržno raziskovalni hiši Aragon še naprej pospešeno zbiramo in analiziramo podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine in ustvariti napovedi možnih scenarijev sprememb, s katerimi bomo soočeni po koncu pandemije.

Da bi bolje razumeli, kako se bodo zaradi pandemije spremenile vsakodnevne prakse ljudi in s tem tudi poslovno okolje, v katerem delujejo blagovne znamke, smo v začetku aprila na Aragonu izvedli nadaljevanje ene najobsežnejših raziskav na temo korona virusa – COVID19 Insight. Vanjo smo vključili člane spletnega panela Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije.

S skupnostjo naključno izbranih posameznikov bomo izoblikovali zanesljive odgovore na ključna vprašanja:

Kako ljudje emocionalno doživljajo obdobje karantene?

Katera so ključna občutja, strahovi in pričakovanja ljudi?

Kakšne spremembe je karantena povzročila v obnašanju ljudi (nakupne, komunikacijske navade)?

Kakšni so vplivi karantene na medijsko potrošnjo; Kakšni bodo vplivi karantene na blagovne znamke, FMCG, trgovino, storitve in medije?

Kaj lahko pričakujemo po koncu korona krize?

 

Poudarki iz COVID 19 Insight #vol3 raziskave, ki je bila opravljena v tednu od 9. 4. do 14. 4.:

I. Mesec dni po uvedbi karantene se med Slovenci manjša pesimizem glede epidemije koronavirusa.

Slovenci postajajo glede virusa SARS-CoV-2 čedalje manj zaskrbljeni. Kot kažejo podatki zadnje Aragonove raziskave COVID19 Insight je v drugem tednu aprila glede bolezni COVID-19 zaskrbljenih 37% Slovencev (v zadnjem tednu marca jih je bilo zaskrbljenih 51%).

Manjša se tudi percepcija resnosti razširjenosti virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji. V drugem tednu aprila razširjenost bolezni COVID-19 kot resno ocenjuje 45% Slovencev (v zadnjem tednu marca je stanje kot resno ocenjevalo 73% Slovencev).

Posledično se manjša tudi strah pred okužbo. V zadnjem tednu marca je bilo okužbe zelo strah 44% Slovencev, v drugem tednu aprila je zelo strah dobro tretjino ljudi (35%).

Ker je strah pred okužbo manjši, se je zmanjšal delež Slovencev, ki z drugimi komunicirajo izključno elektronsko, brez osebnih stikov, in sicer iz 74% (v zadnjem tednu marca) na 69% (v drugem tednu aprila).

II. Po mnenju Slovencev se bodo naša življenja v stare tirnice vrnila po prvem juniju.

Tretjina Slovencev ocenjuje, da bodo naša življenja po prvem juniju že potekala normalno kot pred obdobjem karantene. 16% jih ocenjuje, da bo življenje po ustaljenih tirnicah steklo po prvem juliju. Vsak deseti Slovenec pa ne deli tovrstnega optimizma – 12% ljudi namreč napoveduje, da se bodo razmere vrnile v stare tirnice šele leta 2021 ali kasneje.

III. Po koncu karantene najprej na obisk k bližnjim sorodnikom in prijateljem, k frizerju ter na enodnevne izlete, piknike in zabave.

Ko se bodo ukrepi glede omejevanja socialnih stikov sprostili, polovica Slovencev načrtuje obisk bližnjih sorodnikov, dobra tretjina pa jih bo obiskala bližnje prijatelje. Četrtina Slovencev se bo takoj po koncu karantene odpravila k frizerju, si privoščila enodnevni izlet in se družila na piknikih ter zabavah.  

IV. Poletni dopust letos ne bo potekal kot običajno – tako ocenjuje 60% Slovencev.

Po mnenju šest izmed desetih Slovencev si v letu 2020 ne bomo mogli privoščiti poletnega dopusta kot običajno.